The Refresments: Lo, Our Much Praised Yet Not Altogether Satisfactory Lady 10” (1994)
The Refreshments prihajajo iz Arizone oz. so bili, ker so leta 1998 razpadli. Nekoč obetajoči bend je z debitantsko ploščo osvojil lokalno publiko, po izdanem pričujočem EP-ju, pa jih je pohopsala založba Mercury, za katero pa potem niso uspeli posneti plošče, ki bi pomenila preboj na svetovno tržišče. Tako so kmalu izgubili pogodbo, posledično pa tudi razpadli. Sicer precej simpatičen EP, tak ameriški-skoraj-country-rock. Luštno.
žanr: rock, post-grunge
==========================================
01- Girly
02- Down Together
03- Una Soda
04- Los Angeles
Raz-Plaz: Šljaken Zi Bitte 7″ (1997)
Rekel bi, da je tole rariteta, prav tako pa bi si upal trditi, da tole ni za vsakršnja ušesa. Ljutomerski zajebanti Raz-Plaz oz. Šljaken Zi Bitte (nastopali so pod Š.Z.B., na ovitku pa piše Raz-Plaz so…) pač niso nikoli stavili na poslušalcu prijazen zvok. V KLjUBu smo jih gostili leta 1996, skupaj z brežiškimi S.F.U., in koncert je bil pravi kaos. Na odru cel kup ljudi, zajebancija, pod odrom pa pogo. Spomnim se, da je bilo v dvorani takrat bolj malo Celjanov, glavni so bili brežičani, ki so svoje bende spremljali takorekoč po celi Sloveniji. Celje pa je še posebno blizu in na vlaku od Brežic se prav fino omamiš s kakim domačim vinskim proizvodom, da lahko potem noriš tudi na Š.Z.B., hehe… Tole je res samo za ljubitelje in nostlagike (no, pa tudi za mladce, da slišijo kako se je to včasih delalo, hehe)…
žanr: grind core, hardcore, noise, punk, zajeb
==========================================
01- Segedin
02- Jutros Butros Bedok
03- Nesmisel Idealov
04- Svije
05- Speedy Sego
06- Dirty Danka
07- Gema Šlafen
08- Dirty Laundry
09- Demon
10- Open Flatusss
Jello Biafra & NoMeansNo: The Sky Is Falling And I Want My Mommy (1991)
Obstaja za fena Dead Kennedys in NoMeansNo boljša kombinacija kot je “The Sky Is Falling And I Want My Mommy”?! Zanimivo je, kako se mi danes zdijo plate, ki sem jih poslušal ko sem bil jezen mulec, veliko hitrejše, kot sem jih imel v spominu. Res se no morem spomnit, če mi je bil “Jesus Was A Terrorist” 15 let nazaj tak šus, kot danes!? Najbrž ne… In kakšen je rezultat, ko moči združijo takšni ciniki kot so Biafra in NMN?! Točno tak ->
žanr: punk, hardcore
==========================================
01- The Sky Is Falling, And I Want My Mommy (Falling Space Junk)
02- Jesus Was A Terrorist
03- Bruce’s Diary
04- Bad
05- Ride The Flume
06- Chew
07- Sharks In The Gene Pool
08- The Myth Is Real - Let’s Eat
Psychotic Waltz: Into The Everflow (1992)
Danes smo na progresivi. V Ljubljano prihajajo Dream Theater, zato so Psychotic Waltz alternativa na kateri si lahko brez velikega odmika od okvirjev žanra spočijete ušesa od gledališčnikov. “Into The Everflow” je drugi album Psychotic Waltz s katerim so dosegli vrhunec popularnosti, ustvarjati pa so začeli nekako sočasno z Dream-i, a so bili bolj kratke sape, saj so razpadli nekje leta 1996. Plata je hudo dobra, premore par hudih riffov in je brez odvečnih progresivnih vložkov - vsega je ravno prav.
žanr: progresivni metal / rock
==========================================
01- Ashes
02- Out Of Mind
03- Tiny Dreams
04- Into The Everflow
05- Little People
06- Hanging On A String
07- Freakshow
08- Butterfly
Soulwax: Much Against Everyone’s Advice (1998)
And now for something completely different! Plošček izpod rok bratov Dewaele, ki sta nemara bolj znana kot 2 Many DJs in remixerja takih kalibrov kot so LCD Soundsystem, Daft Punk, Gorillaz, Klaxons, Justice, New Young Pony Club, Gossip… Seznam se še nadaljuje, a je za okvir kam pes taco moli najbrž že zdaj predolg. Pod imenom Soulwax sta zmešala elektro in rock in to leta preden je na otoku postal popularen t.i. nu-rave (aja, fanta prihajata iz belgijskega Genta). Zanimiva plata, hitič je s svojim odličnim riffom naslovna pesem.
žanr: elektro rock
==========================================
01- Conversation Intercom
02- Saturday
03- When Logics Die
04- Much Against Everyone’s Advice
05- Overweight Karate Kid
06- Proverbial Pants
07- The Salty Knowledge Of Tears
08- Flying Without Wings
09- More Than This
10- Too Many DJ’s
11- Temptingly Yours
12- My Cruel Joke
13- Scream
14- Funny
Jello Biafra & Mojo Nixon: Prairie Home Invasion (1994)
O tem, da se je in zakaj se je Biafra zameril svojim kolegom iz Dead Kennedys, sem že nekaj pisal, po sodelovanju s Mojo-m Nixon-om, pa se ga odrekli tudi mnogi fani. Country-ja pa že ne bomo poslušali, a ne? Napaka! Pričujoči plošček je ena boljših zadev, ki jih je napravil g. Alternative Tentacles. V KLjUB-u je bil pravi hit “Let’s Go Burn Ole Nashville Down”, čista country poskočnica. Sicer se je vrtelo skoraj pol plošče, največkrat pa vendarle omenjena in pa “Love Me, I’m A Liberal” ter “Nostalgia For An Age That Never Existed”. Duhovito, angažirano, kritično, jebivetrsko! Must have!
žanr: country, rock
==========================================
01- Buy My Snake Oil
02- Where Are We Gonna Work (When The Trees Are Gone?)
03- Convoy In The Sky
04- Atomic Power
05- Are You Drinkin’ With Me Jesus
06- Love Me, I’m A Liberal
07- Burgers Of Wrath
08- Nostalgia For An Age That Never Existed
09- Hamlet Chicken Plant Disaster
10- Mascot Mania
11- Let’s Go Burn Ole Nashville Down
12- Will The Fetus Be Aborted
13- Plastic Jesus
Showbusiness Giants: Let’s Have A Talk With The Dead (1995)
Sem nepoboljšljivi NoMeansNo fan! Zato brez trohice distance požrem vse, kar mi servirajo kanadčani, pa tudi če ne pod znamko NMN. V Showbusiness Giants je v osnovi bend Toma Hollistona, pomagata pa tudi John Wright in Andy Kerr. Pa še Ford Pier (D.O.A.) in Ken Kempster (včasih bobni pri NMN) idr. Z NMN jih delijo tudi izrazit smisel za humor, kar je najbrž neizbežno, če angažiraš takšne osebke. Giants-i so sicer punkišfunkiš indie rock zasedba. Najbolj NMN-jevski komad na albumu je “Mothra Has Taken Tokyo”, najbolj “njihov” pa “I’ve Got A Crush On Wendy Mesley”. Hecno je, da je pod pesmijo “Fireball X-L5″ kot izvajalka navedena tudi Barbara Goričan - Rogelja, njen instrument pa (dobesedno prepisano): pivo, cvetača!!! (ja, v slovenščini). Ozadje te šale mi ni znano… Plošča se konča z neskončno smešno 8-minutno recitacijo “Wake Up & Roar, Bachelor God”. In z leti postajajo fantje (khm, dedki) še bolj zabavni.
žanr: indie rock, Kanada
==========================================
01- The First Pygmy In Space
02- Mothra Has Taken Tokyo
03- Sugartown
04- Vampire Hookers
05- Ace & Joan
06- Soundcheck
07- Anything But Love
08- I’ve Got A Crush On Wendy Mesley
09- Good-Bye, Luftwaffe Girl
10- She Called Me Pete
11- Primate Boogie
12- I’ve Got Gingivitis
13- I Can’t Get Russell Johnson Off My Mind
14- I Am The Lickspittle Of The Animal Kingdom
15- Big In Real Estate
16- The Other Side Of Mr. Sulu
17- Fireball X-L5
18- Wake Up & Roar, Bachelor God
Rotten Fake Coversongs Compilation (1999)
Včeraj sem ob Scrawl obljubil, da najdem še kompilacijski CD z grind / noise predelavami. Tole je pravzaprav 3-way split in ne kompilacija v pravem pomenu besede. Scrawl na tem ploščku delijo minute z legendarnimi grinderji Agathocles in noise bendom Seven Minutes Of Nausea. Same predelave, same neposlušljive zadeve, hehe… Nekaj stvari je OK, a velika večina jih je kar na prvo žogo. Scrawl se lotijo takšnih klasik kot sta “Ring, Ring, Ring” in pa “Mission Impossible”. Samo za prave fane z dobrimi živci!
žanr: grindcore, noise
==========================================
01 - Agathocles - You Don’t Know Me (The Scroungers)
02 - Agathocles - Wir Fahren Gegen Nazis (Pandemonium)
03 - Agathocles - Clutch The Flag (Capital Scum)
04 - Scrawl - Ring Ring Ring (De La Soul)
05 - Scrawl - Don’t Forget The Chaos (The Exploited)
06 - Scrawl - Mission Impossible (Lalo Schifrin)
07 - Scrawl - Dead Shall Rise (Terrorizer)
08 - Scrawl - Good Times (Chic)
09 - Seven Minutes Of Nausea - 15 Covers (See Booklet)
Agathocles
The Datsuns: The Datsuns (2002)
Ker so novozelandski The Datsuns edini pravi tuji nastopajoči na dvodnevnem festivalu Grand Rock Sevnica in ker jih večina najbrž ne pozna, je tukaj njihov prvi album. Kaj reči razen tega, da so klasičen FV Music bend! Garaža, nič posebno novega, a živi nastopi takšnih bendov znajo biti odlična koncertna izkušnja, sploh v kombinaciji z našimi nastopači Muškat Hamburg. Ponujam v posluh!
žanr: garažni rock, cock rock
==========================================
01- Sittin’ Pretty
02- MF From Hell
03- Lady
04- Harmonic Generator
05- What Would I Know
06- At Your Touch
07- Fink for the Man
08- In Love
09- You Build Me Up (To Bring Me Down)
10- Freeze Sucker
Scrawl: Q (1994)
Štiriindvajset (24!) komadov v petnajstih (15!) minutah?! Wtf?! Nemški Scrawl združujejo vse, kar ne gre skupaj: swing in grindcore, jazzy prefinjenost in hropeče vokale, nešteto menjav ritma in lahkotnost melodije. V živo sem jih gledal na enem izmed izved Flatus festivala, ki se je nekoč odvijal v okolici Ljutomera. Mislim, da na prvi izvedbi. Takrat kot jeznemu mulcu so se mi s svojimi baretkami in hozntregerji zdeli duhoviti in dovolj zanimivi, da sem kupil CD. Kasneje jih nisem več ne videl, ne slišal dokler mi ni čez 10 let Galičič (Gen 26) poslal Rotten Fake kompilacijo, kjer so bili gor tudi Scrawl (se potrudim in ko jo najdem, jo dam gor). Seveda sem bil takrat že malce starejši, z bolj sofisticiranim (hehe) okusom za glasbo in sklenil, da zadeva pač ni poslušljiva. A tukaj je, kot sem obljubil, za dobre stare čase. Plus predelava od Patarenov “Shit System”, ki je poleg “Solitary Confinement” tudi najbolj zabavna stvar na tem mini albumu.
žanr: grindcore, swing, jazzy
==========================================
01- Lynch For God’s Love
02- Dusk And Dawn
03- Tomorrow
04- Solitary Confinement
05- If Everything Fails
06- Blue
07- 100 Doors
08- Contempt
09- Truth And Belief
10- Leisure
11 - Quest
12 - Pale
13 - Practice What You Preach
14 - Successive Suicide
15 - Entertain Me
16 - Dare!
17 - Scorn
18 - Think For A Minute
19 - Autumn
20- Rage
21- Shit System (Patareni Cover)
22- Reprise
23- Cliché
24- Use Your Mind
