3.) dolpoteg recipes
Louis XIV: Best Little Secrets Are Kept (2005)
Zajebantski indie glam rock?! Vse to je Louis XIV, kalifornijski kvartet, ki ga vodi Jason Hill, večkrat označen za seksista, šovinista in mačistično svinjo, kar daje približen okvir tematike liričnega izraza benda. Tako je video za “Paper Doll” (ki je hkrati tudi moj favorit) izšel ekskluzivno za porno stran, ki se ukvarja z alternativno pornografijo, Suicide Girls. Pa še ena huda referenca: Bowie jih večkrat omeni kot enega njegovih najbljubših novih bendov. Če vas to ne prepriča, vam ni pomoči…
žanr: indie, glam rock
==========================================
01. Louis Xiv (3:05)
02. Finding Out True Love Is Blind (4:15)
03. Paper Doll (3:25)
04. God Killed The Queen (2:49)
05. A Letter To Dominique (3:04)
06. Illegal Tender (3:13)
07. Pledge Of Allegiance (3:38)
08. Hey Teacher (3:42)
09. All The Little Pieces (4:51)
10. Ball Of Twine (5:57)
Hard-Fi: Stars Of CCTV (2005)
Če vas “Hard To Beat” ne prisili v poplesavanje potem to ni plošča za vas! Če se prepoznate v “Cash Machine” potem nujno prisluhnite še ostalim besedilom. Hard-Fi so s tole ploščo zasvetili na britanski indie sceni, a uspeha debitantske plošče niso nikoli več dosegli. Tako ostaja Starts Of CCTV, kot dokument vsakdana štirih mladeničev z otoka…
žanr: indie, pop rock
==========================================
01. Cash Machine (3:42)
02. Hard To Beat (4:12)
03. Middle Eastern Holiday (3:51)
04. Stronger (3:23)
05. Hard To Beat Mix (3:19)
06. Gotta Reason (2:47)
07. Feltham Is Singing Out (4:39)
08. Move On Now (5:10)
09. Cash Machine (Remix) (3:50)
10. Sick Of It All (3:20)
Lush: Ciao! (2001)
Ciao! je best of londonskih dream / brit / shoegaze popovcev Lush, ki so hkrati en tistih bendov, ki sem jih morda po krivici večkrat spregledal in bi si zaslužili, da bi se rolali bolj pogosto, kot so se. Izbor pesmi na Ciao! sega od leta 1989 do 1996 in je ultimativna pop plošča. Sam jo najraje poslušam v avtomobilu, saj ustvarja pozitivno vzdušje, ki pa je npr. v kakšni ljubljanski gužvi nujno potrebno. Lahkotno poslušanje, priporočam…
žanr: dream pop, brit pop, shoegaze
==========================================
01- Ladykillers
02- Single Girl
03- Ciao!
04- 500 (Shake Baby Shake)
05- Light From a Dead Star
06- Love At First Sight
07- Hypocrite
08- Desire Lines
09- Lovelife
10- When I Die
11- Nothing Natural
12- Untogether
13- For Love
14- Monochrome
15- De-Luxe
16- Sweetness and Light
17- Thoughtforms
18- Etheriel
Mono: One Step More And You Die (2003)
Ne vem zakaj, a jeseni vedno znova na novo odkrivam post-rockerske plošče. Japonski Mono so dobri znanci slovenskih odrov in jih najbrž pozna veliko ljubiteljev alternativne godbe pri nas. Nekako so se izluščili iz množice japonskih noise-rock bendov z veliko bolj strukturirano glasbo, značilno post-rockovsko dinamiko in melodiko. V užitek jih je gledati v živo, pašejo pa tudi preko domačih zvočnikov, kjer te lahko ob zaprtih očeh ponesejo daleč, daleč v širna prostranstva domišljije…
žanr: post rock
==========================================
01- Where Am I
02- Com(?)
03- Sabbath
04- Mopish Morning, Halation Wipe
05- A Speeding Car
06- Loco Tracks
07- Halo
08- Giant Me On The Other Side
The Subways: Young For Eternity (2005)
Zadnje tri dni smo v letu 2005, ki je bilo očitno zelo produktivno kar se tiče t.i. indie scene. Hitiči na debitanstkem albumu angleških The Subways si sledijo en za drugim: “I Want To Hear What You Have Got To Say”, “Holiday” do “Rock And Roll Queen”. Trije singli z ene plošče so dovolj, da tale plošča kotira zelo visoko na moji lestvici indie albumov.
žanr: indie, punk, pop
==========================================
01- I Want To Hear What You Have Got To Say
02- Holiday
03- Rock and Roll Queen
04- Mary
05- Young For Eternity
06- Lines of Light
07- Oh Yeah
08- City Pavement
09- No Goodbyes
10- With You
11- She Sun
12- Somewhere / At 1 AM
The Rakes: Capture / Release (2005)
Kratka, ampak sladka. Tako bi najbolje opisal debitantsko ploščo londonskih The Rakes iz leta 2005. Singel “22 Grand Job” jih je že leto pred izzidom albuma popeljal med ljubljence londonske indie scene. Meni je sicer najbljubša “Strasbourg”, izpostavil pa bi tudi zaključno “Work. Work. Work.” in pa “Retreat” , ker so mi enostavno všeč pesmi, v katerih se hodi, hehe (naši novovalovci na kompilaciji Še pomnite, tovariši so vsi hodili po ulicah mesta…) in ker ima hudo dober refren… Ček it aut!
ps. pa še en razlog je za tole objavo, 20.9. namreč The Rakes nastopajo v Zagrebu v sklopu Mars festivala…
žanr: indie, new wave, post punk
==========================================
01- Strasbourg
02- Retreat
03- 22 Grand Job
04- Open Box
05- The Guilt
06- Binary Love
07- We Are All Animals
08- Violent
09- T Bone
10- Terror!
11- Work. Work. Work. (Pub. Club. Sleep)
The Magic Numbers: The Magic Numbers (2005)
“Forever Lost” je bil ultimativni hit, ki se je v KLjUBu znašel na plejlisti vsakega jahača plošč. Magic Numbers je izstrelil med zvezde, žal pa uspeha niso znali ponoviti in prvega singla niso nikoli presegli. Instanten uspeh jim je očitno bolj škodil kot ne, tudi z mediji se niso najbolje razumeli in enkrat celo tik pred zdajci odpovedali nastop v neki oddaji, ker jih je voditelj napovedal kot “a fat melting pot of talent“. Kaprica debeluščkov ali dovoljšen razlog za odpoved nastopa?! Sicer pa je cela plošča en tak hipuzlerski indie z ravno pravšnjim zvokom za jesenske dni. Naj dežuje in naj se listje obarva…
žanr: indie
==========================================
01- Mornings Eleven
02- Forever Lost
03- The Mule
04- Long Legs
05- Love Me Like You
06- Which Way To Happy
07- I See You, You See Me
08- This Love
09- Wheels On Fire
10- Love’s A Game
11- Try
12- Hymn For Her (bonus)
The Virus That Would Not Die! (1997)
Tole je sampler Biafrove založbe Alternative Tentacles, lahko pa bi bila tudi kompilacija Jellovih najbljubših bendov, saj je veliko tega vrtel po tistem predavanju v Dresdnu par let nazaj. Takrat je na plakatih pisalo da bo najprej predavanje, potem pa bo Jello vrtel “his favourite tracks”, kar bi kot rečeno lahko bil podnaslov tega CDja. Gor je par zanimivi stvari, a vendarle bolj kot smernica za tiste, ki želijo dalje raziskovati Alternative Tentacles. Ko voli, nek izvoli…
žanr: kompilacija, punk, hardcore, spoken word
==========================================
01- Buzzkill - Video
02- Dead & Gone - Trainwreck
03- Logical Nonsense - Half Life
04- Facepuller - Bored With Beauty
05- The Fixtures - Oklahoma City Alarm Clock
06- Dead Kennedys - Life Sentence
07- The Dicks - Dicks Hate the Police
08- Mumia Abu-Jamal - A Bright Shining Hell
09- Zen Guerrilla - Trouble Shake
10- Pachinko - 5 Cent Hustler Part II: Trouble in Vegas
11- Hissanol - Swell Song
12- Tribe 8 - Wrong Bathroom
13- Thrall - Sometimes I Get This Urge
14- NoMeansNo - Would We Be Alive?
15- Half Japanese - C’Mon Baby
16- Lard - I Wanna Be a Drug Sniffing Dog
17- Ultra Bide - Sleepin’ on Bowery Street
18- Judi Bari - Bomb School
19- The Crucifucks - The Story of Thomas McElwee
20- Life After Life - Marijuana
21- Wesley Willis - The Chicken Cow
22- Man Is The Bastard - Subterfuge
23- Peligro - King of the Road
Buzzkill
Jello Biafra & NoMeansNo: The Sky Is Falling And I Want My Mommy (1991)
Obstaja za fena Dead Kennedys in NoMeansNo boljša kombinacija kot je “The Sky Is Falling And I Want My Mommy”?! Zanimivo je, kako se mi danes zdijo plate, ki sem jih poslušal ko sem bil jezen mulec, veliko hitrejše, kot sem jih imel v spominu. Res se no morem spomnit, če mi je bil “Jesus Was A Terrorist” 15 let nazaj tak šus, kot danes!? Najbrž ne… In kakšen je rezultat, ko moči združijo takšni ciniki kot so Biafra in NMN?! Točno tak ->
žanr: punk, hardcore
==========================================
01- The Sky Is Falling, And I Want My Mommy (Falling Space Junk)
02- Jesus Was A Terrorist
03- Bruce’s Diary
04- Bad
05- Ride The Flume
06- Chew
07- Sharks In The Gene Pool
08- The Myth Is Real - Let’s Eat
Terminal City Ricochet (1989)
Jello Biafra ni samo Dead Kennedys, avtor mnogih spoken word CDjev ali gonilna sila raznoraznih glasbenih sodelovanj / projektov. Je tudi direkor založbe Alternative Tentacles, bivši kandidat za guvernerja in pa igralec. Tako se je dvajset let nazaj pojavil v filmu Terminal City Ricochet, sci-fi komediji z odličnim soundtrackom. D.O.A., NoMeansNo ter Evan Johns s svojimi bombami so samo najbolj znani. Ček it aut.
žanr: punk
==========================================
01 - D.O.A. - Behind The Smile
02 - The Beatnigs - Television
03 - Jello Biafra & NoMeansNo - Falling Space Junk (Hold The Anchovies)
04 - I, Braineater - Modern Man
05 - Gerry Hannah - Living With The Lies
06 - Art Bergmann - War Party
07 - Jello Biafra & D.O.A. - That’s Progress
08 - Evan Johns & The H. Bombs - Madhouse
09 - NoMeansNo - It’s Catching Up
10 - The Groovaholics - Pull The Trigger, Sunshine!
11 - D.O.A. - Concrete Beach
12 - Keith LeBlanc / Jello Biafra - Message From Our Sponsor /Object-Subject
