Isis, Dälek, Transitional @ Kino Šiška, Ljubljana, 17.11.2009
Tretjič na Isis in Dälek, prvič na Transitional in prvič v Kinu Šiška. Vtisi so mešani glede vsega omenjenega. V Center urbane kulture smo prišli ravno, ko je na oder stopil drone dvojec Transitional. Počasno kitarsko mletje podkrepljeno s precej dolgočasno in neizvirno matrico je bil sicer prijeten uvod v dogajanje. Navdušil me je predvsem robotski vokal in prav škoda je, da ga nista uporabljala v večih kompozicijah. Sicer se Transitional slišita kot glasba post-apokalipse. Kot zvočna podlaga mehanizaciji, ki se je po kratki, a rušilni vojni končno losala svojih človeških gospodarjev. Kratek, a lušten nastop, pa vendarle rahlo dolgočasno. Taka hvaležna predskupina.
Kmalu oder, po novem duo, zasedeta alter reperja Dälek, ki ponovno izvedeta korekten nastop, ki pa ni mogel miniti brez “Wassup muthafuckin’ Lubliana!” Pa “muthafucka” to in “muthafucka” ono… Tu sta me izgubila, zato sem si njun nastop ogledal na platnu nad šankom pred t.i. Katedralo. Ne maram te vrste nastopaštva. Zanimivo je, da tega na vseh prejšnjih nastopih nista počela.
Ob napovedani uri so na oder stopili tudi nosilci večera, Isis. Tokratni nastop me je pustil hladnega. Zvok je, tam kjer sem stal, štimal v nulo, a nove pesmi enostavno ne naredijo klika. Enostavno ne funkcionirajo. Da si ne izmišljam je dokaz precej ravnodušna publika, ki je sicer napolnila celo dvorano. Tu pa tam se je kdo prestopal, sicer pa statično mrtvilo pod odrom… Publiko so ogreli starejši komadi, novi pa očitno ne dopuščajo čustvenega angažmaja. Bi s je sicer potem odtehtal ves odhod na koncert v Ljubljano, saj so Isis dokazali, da še vedno znajo ustvarjati neprebojen zvočni zid prežet z dolgimi, psihadeličnimi pasažami. Oceanic je očitno še vedno najbolj priljubljen album, Isis pa bodo v prihodnje morali najti boljšo formulo za vzdrževanje obiska na njihovih koncertih. Sam jim zamerim tudi popolni manjko komunikacije s publike. Razen “Thank you”, ni bilo izrečene niti besedice, menim da bi se lahko potrudili vsaj s floskulami “najboljša publika” in “najlepše mesto”, pa čeprav bi se ob tem publika cinično nasmihala.
Kino Šiška pa… Kaj pa vem. Ko sem prišel v nadstropje, mi je vrata od dvorane odprla uslužbenka. Večkrat. Em, prišel sem na rock’n'roll koncert, zdaj mi pa vrata odpira neka hostesa?! Wtf?! Se bom odločil po večih obiskih…
