Sunset Rubdown, The Lift @ Menza pri koritu, Ljubljana, 25.9.2009
Kaj napisati o skupini za čigar ljubljanski nastop si je vstopnico rezerviral romunski fen in jo tudi dvignil?! Po koncertu, ob dveh zjutraj je imel vlak nazaj na rodno grudo… In kaj napisati o bendu, ki je očitno prerasel okvirje t.i. stranskega projekta in postal pomembnejši od matične skupine? Ustanovitelj Sunset Rubdown je namreč Spencer Krug, ki tipke drgne pri Wolf Parade. Krug je v Ljubljani sicer že gostoval s skupino Destroyer, s Sunset Rubdown pa je tokrat predstavljal letošnjo ploščo Dragonslayer.
Koncert se je sicer začel s Krčani The Lift, ki so se izkazali za odlično izbiro. Odkar so med svoje vrste sprejeli saksofonista, je njihova glasba dobila svežino, širino in lasten pečat. Razgibana ritem sekcija me je na trenutke spomnila na najboljše čase 2227, vse ostalo pa se izmika primerjavam, kar je velik plus! Na živce mi gredo namreč bendi, ki do onemoglosti preigravajo Pearl Jam klišeje. Viden je močan napredek od leta 2005, ko so se pridružili karavani Radia Študent v takratnem Klubkem maratonu in nedvomno postajajo The Lift en bolj kakovostnih slovenskih bendov. Res pa je, da bi bilo za kakšen večji čustveni angažma s strani poslušalcev veliko bolje, če bi svoja čustva izpovedovali v slovenščini.
Sunset Rubdown so nastopili točno ob napovedani uri, za kar ima najbrž največ zaslug BuBa, ki se zaenkrat bolj ali manj edina od koncertnih organizatorjev drži urnika. Pohvale vredno! Začelo se je z nekaj komadi z Dragonslayer in že takoj na začetku je navdušila Krugova lahkotnost, saj s svojim močnim in značilnim glasom brez kakršnegakoli napora napolni celo dvorano. Svoj glas dopolnjuje z na trenutke izvenzemeljskimi melodaijami na klaviaturah, medtem ko ostali člani benda sledijo njegovemu zgledu. Kitarist, babist in bobnar se nenehno menjujejo na svojih instrumentih, medtem ko se Camilla vestno predaja svojim “igračkam”, kot se je med nastopom izrazil Spencer. Kljub temu, da so na začetku delovali utrujeno, jih je veselo ter domače vzdušje Menze kmalu dvignilo in tako so publiko nagradili z energičnim nastopom, sam pa sem razmišljal, kako fino bi na kakšen slovenskem odru bilo videti Arcade Fire. Do trenutka, ko so zaigrali mojega favorita “Idiot heart”, je bilo vzdušje v dvorani že res prešerno in poplesavala je cela dvorana. Zaradi iskrenega nastopa Sunset Rubdown je publika pojedla tudi takšne klišeje kot so “najboljša publika” in “lepo mesto” ter par slovenskih fraz. Nemoteče, celo prikupno, tudi za mnoge cinike pod odrom. Ura in pol je hitro minila, nastop pa so sklenili po bisu in skoraj uri in tričetrt igranja.
Sunset Rubdown
Priča smo bili odličnemu indie art rock nastopu aktualnega benda. Želel bi si še več takših koncertov, ne pa da so slovenski odri samo poligon za odslužene, nekatualne ali pa re-union bende.
